Stabilizacija hrbtenice z zatrditvijo vretenc-spondilodeza
OPIS OPERACIJE
Stabilizacija vretenc pomeni učvrstitev sosednjih vretenc z vijaki in palicami. Na voljo imamo dva načina fiksacije. Po prvem načinu gibalni segment fiksiramo le s pedikularnimi vijaki, po drugem pa pedikularnim vijakom dodamo tudi podporo sprednjega stebra, tako da med telesi vretenc vstavimo ustrezno kletko (cage).
Ob fiksaciji gibalnega segmenta vedno napravimo tudi zatrditev (spondilodezo). Če smo vretenca fiksirali le s pedikularnimi vijaki, je zatrditev posterolateralna, kar pomeni, da kostne presadke ali kostne nadomestke naložimo med stranske odrastke in v fasetne sklepe, ki smo jim prej odstranili hrustančni sklepni površini.
V primeru fiksacije z vijaki in medvretenčno kletko pa kostnino naložimo v izpraznjen medvretenčni prostor, potem ko smo pred tem napravili dekortikacijo krovnih plošč (interkorporealna spondilodeza). Namen fiksacije in zatrditve je eliminacija gibanja funkcionalnega segmenta in korekcija morebitne deformacije.
Fiksacijo sosednjih vretenc z zatrditvijo izvajamo ob naslednjih diagnozah:
- degenerativna spondilolisteza,
- degenerativna skolioza,
- segmentna nestabilnost po laminektomiji,
- popoškodbena deformacija,
- degenerativna bolezen diska.
Do kostnega preraščanja med vretenci navadno pride šest do dvanajst mesecev po spondilodezi. Do tedaj stabilnost, ki je za zaraščanje nujna, zagotavlja osteosintetski material. Ko se segmenti kostno prerastejo, osteosintetski material izgubi svojo vlogo, vendar ga glede na inertnost (vijaki so narejeni iz titanijeve zlitine) praviloma ne odstranjujemo.
CILJ OPERACIJE
Cilj operacije je kostno preraščanje med sosednjimi vretenci in s tem zmanjšanje težav, predvsem bolečin.
TVEGANJA POVEZANA Z OPERACIJO
Zapleti med operacijo so relativno redki, a se lahko pojavijo kljub vsej skrbnosti. Med operacijo lahko pride do poškodbe živčnih struktur. Posledice poškodbe ene ali več korenin so lahko slabši občutek za dotik, izguba mišične moči ali pekoča bolečina spodnje okončine. V najhujših primerih je lahko prizadeta tudi funkcija odvajanja vode in blata. Če pride med posegom do poškodbe duralne vreče s posledičnim iztokom možganske tekočine (likvorja) je potrebno poškodbo duralne vreče med operacijo izolirati in zapreti s šivi. Pri oskrbi raztrganin dure si lahko pomagamo tudi s fibrinskim lepilom. Med ali nekaj ur po posegu se lahko pojavi večja krvavitev v hrbtenični kanal, zelo redko pa tudi poškodba velikih žil.
V primeru, da pride po operaciji do krvavitve v hrbtenični kanal je potrebno odvečno kri z dodatnim posegom odstraniti. Po operaciji je mogoče povrhnje ali globoko vnetje operativne rane. Pri povrhnjem vnetju ponavadi zadostuje zdravljenje z antibiotikom in redno prevezovanje rane, medtem ko globoko vnetje zdravimo s ponovno operacijo, ki sestoji iz odstranitve gnoja in mrtvine. Rano ustrezno dreniramo. Operaciji sledi šesttedensko antibiotično zdravljenje, pri čemer antibiotik določimo glede na povzročitelja, ki ga izoliramo iz kužnin odvzetih ob posegu. Ob fiksaciji in zatrditvi lahko pride do napačnega položaja osteosintetskega materiala (pedikularnega vijaka). V tem primeru je potrebno med operacijo vijak zamenjati in ga postaviti na ustrezno mesto. Po operaciji lahko pride predvsem ob široki medvretenčni ploščici, ob negibnih ali malo gibljivih sosednjih segmentih in v primeru nesimetrične oz. nefiziološke hoje do nezaraščanja spondilodeze (psevdoartroza) s posledičnim omajanjem vijakov. V tem primeru je potrebna ponovna operacija z zamenjavo vijakov in ponovno fiksacijo ter zatrditvijo vretenc.
POSLEDICE OPUSTITVE PREDLAGANE ZDRAVSTVENE OSKRBE
Lahko se sprijaznite s težavami in občasnimi bolečinami, ki se bodo postopno stopnjevale. Za blažitev uporabljajte analgetike in redno izvajajte vaje za krepitev mišic hrbta in trebuha.
V primeru napredovanja sprememb na hrbtenici lahko pride do okvare živcev, kar se izraža z zmanjšanjem mišične moči v okončinah in težavah pri odvajanju vode in blata, ter spolnih funkcijah. V teh primerih svetujemo takojšen pregled pri specialistu.
POOPERATIVNI POTEK ZDRAVLJENJA
Na dan operacije, redkeje dan po operaciji boste pričeli s hojo s pomočjo fizioterapevtke. Naučili se boste pravilnega vstajanja iz postelje. Prejeli boste navodila glede postopnega povečevanja aerobnih aktivnosti in navodila za izvajanje vaj za krepitev stabilizatorjev trupa.
Rano prvič prevežemo prvi dan po operaciji. Takrat tudi odstranimo drenažne cevke in urinski kateter, ki ga vstavimo tik pred posegom že v splošni anesteziji. Dan ali dva po operaciji boste odpuščeni v domačo oskrbo, kjer boste glede aktivnosti in vaj sledili navodilom fizioterapevtke. Dvanajsti dan po posegu boste pri izbranem zdravniku odstranili šive oz. kovinske sponke.
Tri tedne po operaciji boste prišli na kontrolni pregled k operaterju. Takrat boste opravili tudi kontrolno RTG preiskavo ledvene hrbtenice. Naslednja kontrola je tri mesece po posegu. Takrat vas bo operater predvidoma napotil na nadaljnjo rehabilitacijo v zdravilišče. Zadnja kontrola pri operaterju je predvidena približno mesec dni po končanem zdraviliškem zdravljenju.