Po ustrezni pripravi operativnega polja, se z RTG diaskopijo natančno določi nivo operacije. Pristopi se vedno z desne strani. Naredi se približno 5 cm velik rez kože, nato pa se mišičje skupaj s strukturami razmakne. S posebnimi retraktorji si prikažemo kostne strukture in oboleli disk. Pod mikroskopom nato disk popolnoma odstranimo, poščipamo in pobrusimo kostne izrastke, ki povzročajo utesnitev in odstrnimo diskus hernijo. Živec in živčne strukture sprostimo tako na levi kot na desni strani. Ko disk v celoti odstranimo, v prazen prostor vstavimo pod RTG vodenjem ustrezni vsadek, ki se popolnoma prilega sosednjima vretencema. Disk je sestavljen iz medicinske plastike in umetne kostnine. Do kostnega preraščanja in popolne zatrditve pride že nekaj mesecev po operaitvnem posegu. Po ustavljanju morebitne krvavitve se bo kirurg odločil ali je potrebno vstaviti dren, ki bo po operaciji iz rane odvajal odvečno kri. Dren se naslednji dan nato odstrani. Rana se nato zapre v plasteh.

Operacija vratne diskus hernije je dokaj varen vendar zahteven poseg, saj je potrebna med samim kirurškim posegom velika previdnost, da ne poškodujemo živčnih struktur. To nevranost zmanjšamo z uporabo kirurškega mikroskopa in z zanesljivo kirurško tehniko. Operativni mikroskop nudi predvsem dobro vidljivost in zmerno povečavo, s tem pa omogoča zanesljivejše, varnejše in nežnejše delo z živčnimi strukturami.

Sama operacija traja dobro uro, s pred in po-operativno pripravo pa eno uro in pol.

CILJ OPERACIJE

Cilj operacije je v prvi fazi zmanjšati bolečino v vratu in v roki, izboljšati mišično moč v sami roki in zmanjšati mravljinčenje ter odrevenelost.

Dolgoročno se bo izboljšala tako gibljivost v vratu. Mravljinčenje in odrevenelost ne izgine takoj in lahko traja še nekaj časa po operaciji, vendar je ob dobri sprostitvi živčevja, pričakovati, da se bo tudi to v neki fazi izboljšalo, oziroma izginilo.

TVEGANJA POVEZANA Z OPERACIJO

Zapleti med ACDF posegom so redki, vendar se jim včasih kljub vsej previdnosti in skrbnosti žal ni omogoče izogniti. To velja predvsem za revizijske (ponovne) operacije.

Med operacijo lahko pride do poškodbe živčne ovojnice oziroma duralne vreče. Pri takšni poškodbi lahko pride do iztekanja možganske tekočine oz likvorja. Posledica tega so lahko močni glavoboli, mravljinčenje, slabši občutki v nogah in pri dodatnih zapletih meningitis (vnetje možganskih ovojnic). V večini primerov kirurg že med operacijo zašije defect in ga krije s posebnimi fibrinskimi oblogami in po operaciji ni težav. Lahko pa se zgodi, da se šele nekaj dni po operaciji ugotovi, da je prsiotna likvoreja. V tem primeru morate takoj kontaktirati lečečega kirurga.

Do poškodbe živčnih struktur pride predvsem v primeru revizijskih operacij, kjer je sam živčni koren močno zabrazgotinjen ali ob agresivni manipulaciji živčnih struktur. Posledično lahko pride do zmanjšanja moči v roki, pareze in slabših občutkov. V večini primerov so te težave prehodne in se s fizioterapijo popravijo, lahko pa gre tudi za trajno prizadetost.

1. Po operaciji se lahko pojavi krvavitev v spinalni kanal, kar pozvroči parezo v zgornjih ali spodnjih okončinah in bolečino. Te krvavitve so bolj pogoste pri bolnikih, ki so na antikoagulantni terapiji. V primeru da ugotovimo, da gre za krvavitev, ki je klinično pomembna, takoj ukrepamo in ob ponovni opersaciji odstranimo kri iz spinalnega kanala, kar ponavadi takoj izboljša klinično sliko.
2. Vnetje je eden od pomembnih zapletov. Lahko pride do vnetja operativne rane in globokega vnetja v sami rani. Pojavi se nekaj dni, lahko tudi tednov po operaciji. Kaže se kot oteklina in rdečina rane in kot gnojni izcedek. Lahko je prisotna tudi povečana telesna temperature. Do vnetja prihaja pogsoteje pri imunokompromitiranih bolnikih. Zdravi se ga z ustrenimi prevezi, antibiotično terapijo, lahko pa tudi z revizijsko operacijo, kjer se odstrani gnojna tekočina in vneto tkivo. V primeru hujšega vnetja vas bo osebni zdravnik napotil nazaj k lečečemu kirurgu.
3. V določenih primerih lahko med operacijo pride do poškodbe sapnika ali požiralnika (zaradi retrakcije), kar lahko vodi v hripavost, težje požiranje in težave pri govorenju. Večino the težav je prehodnih in se čez čas zmenjšajo. Te težave so bolj izražene pri kadilcih.
4. V izredno redkih primerih lahko pride do poškodbe velikih žil, kar se uredi takoj med samo operacijo in se krvavitev ustavi. V določenih izredno redkih primerih lahko pride, zaradi začasnega pritiska na arterijo, do zmanjšanega pretoka skozi to žilo in lahko pride do ishemičnih sprememb v možganovini. Gre za ekstremno redek zaplet.
5. Med samo operacijo lahko pride še do vrste drugih zapletov, ki so izjemno redki in so včasih povezani z anatomskimi variacijami struktur ali pa s pridruženimi boleznimi, ki jih ima bolnik in niso posledica samega operativnega posega na ledveni hrbtenici.

POSLEDICE OPUSTITVE PREDLAGANE ZDRAVSTVENE OSKRBE

V primeru, da se ne odločite za poseg, lahko da bo moč v rokah trajno oslabljena. Tudi ostali nevrološki posegi bodo ostali in se ne bodo izboljšali. Tudi bolečine v vratu in v rokah bodo ostale in je pričakovati, da se bodo z leti slabšale.

POOPERATIVNI POTEK ZDRAVLJENJA

Po operaciji svetujemo vstajanje in aktivacijo že nekaj ur po operativnem posegu. Prvi in drugi pooperativni dan je bolnik deležen polne aktivacije in opravlja vse vaje, ki so primerne za zgodnjo rehabilitacijo s pomočjo posebej usposobljenega fizioterapevta. Doma svetujemo predvsem hojo, čez dober mesec pa tudi hrbtno plavanje, predvsem pa naj bolnik vsakodnevno opravlja vaje, ki ojačajo vratnomuskulaturo. Po dveh do treh mesecih svetujemo zdraviliško zdravljenje.

Mnogo bolnikov nekaj mesecev po operaciji težje dalj časa sedi in stoji, hoja in gibanje pa jim pomagata. Tudi te težave se nato čez nekaj časa spontano popravijo. Glede na podatke iz literature je možnost ponovnega pojava diskus hernije – recidiva do 15 %.